V času, ko organizacije iščejo konkurenčno prednost skozi inovativnost, prilagodljivost in kreativno razmišljanje zaposlenih, je spregledan tihi sovražnik teh prizadevanj – mobing. Gre za sistematično psihično nasilje na delovnem mestu, ki ne uničuje le posameznikov, temveč postopoma zastruplja celotno organizacijsko kulturo. Eden izmed najbolj spregledanih učinkov mobinga je ravno zatiranje ustvarjalnosti – tistega ključnega elementa, ki poganja napredek.

Kako ga prepoznati?

Mobing ni enkraten konflikt ali nesoglasje. To je dolgotrajno, ponavljajoče se nadlegovanje, izključevanje, poniževanje ali razvrednotenje zaposlenega, pogosto s strani nadrejenih ali sodelavcev.

Pojavlja se lahko v različnih oblikah:
⦿ prezrtje in izolacija posameznika,
⦿ nenehno kritiziranje, kljub uspešno opravljenemu delu,
⦿ širjenje govoric,
⦿ spodkopavanje samozavesti,
⦿ nalaganje nesmiselnih ali poniževalnih nalog.

Čeprav se mobing pogosto dogaja tiho in prikrito, ima izjemno destruktivne posledice.

Ustvarjalnost zahteva varno delovno okolje!

Ustvarjalnost je več kot le sposobnost generiranja novih idej – gre za psihološki proces, ki zahteva odprtost, svobodo, zaupanje in občutek varnosti. Ko so zaposleni izpostavljeni mobingu, se njihova pozornost preusmeri od inoviranja k preživetju. Namesto da bi razmišljali izven okvirov, razmišljajo, kako se izogniti naslednji ponižujoči situaciji.

V takšnem okolju:
⦿ ni prostora za tveganje, ki je ključno za ustvarjalnost,
⦿ zaupanje med sodelavci razpade,
⦿ strah nadomesti motivacijo,
⦿ kritično razmišljanje in samoiniciativnost zamreta.

Zaposleni, ki se bojijo biti iskreni, ne bodo izrazili svojih idej. Tisti, ki jih je strah napak, ne bodo preizkušali novih pristopov.

Posledice dolgotrajnega mobinga

Podjetja, kjer se mobing tolerira ali celo spodbuja (posredno ali neposredno), dolgoročno plačujejo visoko ceno:
⦿ Padec inovativnosti in stagnacija procesov,
⦿ Povečana fluktuacija kadrov in odhodi najkreativnejših,
⦿ Zmanjšana pripadnost in angažiranost zaposlenih,
⦿ Večja bolniška odsotnost zaradi stresa in izgorelosti,
⦿ Oškodovana blagovna znamka delodajalca.

Tudi kadar se nadarjeni posamezniki odločijo ostati, pogosto "ugasnejo" – delujejo le še na minimumu zahtevanega, brez volje po prispevanju presežkov.

Ukrepajte pravočasno!

⦿ Vzpostavite ničelno toleranco do mobinga.
Jasna pravila, takojšnje ukrepanje in ozaveščanje so temelj za varno okolje.

⦿ Izobražujte vodje.
Vodje imajo ključno vlogo – pogosto so vir mobinga ali pa ga spregledajo. Usposabljanje za prepoznavanje in preprečevanje mobinga je nujno.

⦿ Spodbujajte psihološko varnost.
Ustvarite okolje, kjer je dovoljeno delati napake, postavljati vprašanja in izražati dvome.

⦿ Vzpostavite varne poti za prijavo.
Zaposleni morajo imeti zaupanje, da bodo prijave mobinga obravnavane resno in diskretno.

⦿ Merite organizacijsko klimo.
Redne anonimne ankete lahko pomagajo razkriti skrite težave, še preden se razvijejo v kronične konflikte.

Ustvarjalnost ni samoumevna – je občutljiv proces, ki potrebuje primerno okolje za rast. Mobing je strup, ki to okolje uničuje od znotraj navzven. Če želimo imeti organizacije, kjer se ideje rojevajo, razvijajo in uresničujejo, moramo poskrbeti, da je vsak posameznik spoštovan, slišan in varen. Le tako lahko kolektiv diha s polnimi pljuči – tudi ustvarjalno.

Andreja Samec Koderman, Andreja Consulting